
Mednarodni konzorcij zdravnikov in raziskovalcev je sindrom policističnih jajčnikov (PCOS) preimenoval v poliendokrini presnovni ovarijski sindrom (PMOS). Menijo, da bodo s tem pripomogli k boljšemu diagnosticiranju in zdravljenju bolezenskega stanja, ki prizadene vsako deseto žensko, a je že desetletja postavljeno na stranski tir.
Ženske, ki doživljajo simptome, kot so neredne menstruacije, bolečine v medenici, prekomerna poraščenost in akne, so zdravniki doslej diagnosticirali s sindromom policističnih jajčnikov (PCOS).
Mnoge med njimi se sicer težko dokopljejo do diagnoze in se ob tem srečujejo tudi s stigmo, možnosti zdravljenja pa so nepopolne.
Mednarodni konzorcij zdravnikov in raziskovalcev je zdaj ugotovil, da je eden od vzrokov za te težave prav ime bolezni. Številne pacientke z diagnozo sindrom policističnih jajčnikov sploh nimajo cist na jajčnikih, a imajo pogosto razširjene hormonske in presnovne motnje, poroča The New York Times.
Zato so PCOS preimenovali v PMOS: poliendokrini presnovni ovarijski sindrom (polyendocrine metabolic ovarian syndrome). Novico so člani konzorcija po večletnem procesu usklajevanja sporočili v članku, objavljenem v torek v priznani znanstveni reviji The Lancet.

V postopek preimenovanja je bilo vključenih 56 organizacij ter rezultati anket, opravljenih med tisoči pacientov in zdravstvenimi delavci. Konzorcij se je, kot so zapisali v članku, za to odločil, ker prejšnje ime ni natančno opisovalo bolezni, kar je "prispevalo k pozni diagnozi, razdrobljeni obravnavi in stigmi ter omejevalo raziskave in oblikovanje zdravstvenih politik".
Po njihovih besedah naj bi sprememba imena spremenila način razumevanja in zdravljenja bolezen, ki po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije prizadene od 10 do 13 odstotkov žensk v rodni dobi.
Napačen "okvir"
Ko se bolezen dojema kot težava enega samega organa, je "vse od financiranja raziskav do izobraževanja in kliničnih smernic zaprto v ta okvir", je za New York Times povedala dr. Helena Teede, endokrinologinja in profesorica ženskega zdravja na univerzi Monash v Avstraliji ter glavna avtorica članka. "Pri tej bolezni pa je bil ta okvir napačen," je pojasnila.
To pomeni, da se študenti medicine o bolezni pogosto učijo zgolj pri ginekologiji, čeprav gre za endokrino motnjo, ki prizadene številne telesne sisteme. Poleg ginekoloških simptomov lahko PMOS povzroča spremembe na koži in poraščenost, povezan pa je tudi z večjim tveganjem za debelost, sladkorno bolezen tipa 2, bolezni srca in ožilja ter obstruktivno spalno apnejo.

Ker je medicinsko izobraževanje o bolezni tako močno osredotočeno na jajčnike, ginekologi in reproduktivni endokrinologi, ki najpogosteje obravnavajo pacientke s PMOS, teh pogosto ne napotijo na presejalne preglede za druge bolezni ali jih sploh ne opozorijo, da imajo povečano tveganje zanje, je povedalo več strokovnjakov.
Pogosto se zgodi, da so pacientke zmedene ob diagnozi PCOS, če nimajo cist ali pa jih skrbi možnost njihovega razvoja, ker zmotno verjamejo, da bi lahko bile rakave, je dejala dr. Christine Carlan Greves, ginekologinja iz Orlando Health Women’s Institute, ki pri spremembi imena ni sodelovala. Dodala je, da upa, da pogovori ne bodo več osredotočeni skoraj izključno na vpliv bolezni na reprodukcijo, saj "je v življenju ženske veliko več kot samo to".
Kot je povedala Teede, bodo člani konzorcija v naslednjih treh letih izvedli mednarodno kampanjo za predstavitev in razlago spremembe imena.
Upanje za nove možnosti zdravljenja
Sprememba bi lahko imela takojšnje posledice za nekatere pacientke, saj bi zdravnike spodbudila k pogostejšemu preverjanju presnovnih in srčno-žilnih težav. Več strokovnjakov je povedalo, da pacientkam običajno predpisujejo kontracepcijske tablete za lajšanje simptomov, če ne poskušajo zanositi. Čeprav je takšno zdravljenje lahko zelo učinkovito in bo za mnoge ostalo del terapije, ne obravnava vseh posledic bolezni.

S širšim razumevanjem sindroma bi se lahko pojavile tudi nove možnosti zdravljenja.
Dr. Basma S. Faris, docentka za porodništvo, ginekologijo in reproduktivno medicino na medicinski fakulteti Icahn School of Medicine pri Mount Sinai, ki pri članku ni sodelovala, pa je za New York Times dejala, da bi morale biti pacientke s PMOS pod skrbnim nadzorom zaradi inzulinske rezistence in dejavnikov tveganja za bolezni srca in ožilja ter deležne svetovanja glede prehrane in drugih sprememb življenjskega sloga. Opozorila je tudi, da je PMOS povezan z večjim tveganjem za raka maternične sluznice, zato bi morale biti ženske seznanjene z zgodnjimi simptomi bolezni.
Faris upa, da bo sprememba imena "preusmerila naše razmišljanje k temu, da gre za dolgoročno kronično bolezen in ne zgolj za težavo z menstruacijo".
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje